ALPINA V KORAK Z IZZIVI PRIHODNOSTI

Z željo približati obutev posamezniku se je začela razvijati ideja, ki niti ni nova, torej prilagoditi obutev nogi posameznika. Takšno idejo je potrebno razvijati postopoma. V Alpini smo začeli z razvojem treking obutve v treh variantah, kar pomeni, da bo imel kupec na razpolago sortiment od velikostne številke 38 – 47 in vsako velikostno številko v treh variantah – 1,2 in 3. Prva varianta predstavlja model z manj volumna, primeren za ožja stopala, druga je še najbližje modelu, ki se trenutno prodaja v naših prodajalnah, je za malenkost širši in tretja, ki pa predstavlja model z največ volumna in je primeren za širša stopala.

Prva naloga pred razvojem treking obutve v več variantah je bila pridobiti čim več podatkov, na osnovi katerih bi razvili kopita, ki bi ustrezala čim širšemu krogu ljudi in z množičnim optičnim merjenjem stopal smo te podatke tudi dobili. Na podlagi analize rezultatov meritev smo začeli z razvojem kopit za treking obutev v treh variantah. Rezultati testiranja so kasneje tudi pokazali, da je izbira treh variant najustreznejša. In še več! Z optičnim merjenjem stopal smo pri razvoju kopit naredili korak naprej. Najpomembnejša je računalniška integracija večine postopkov do končne izdelave kopita. Z moderno tehnologijo pa nam je omogočeno tudi to, da je rast po velikostnih številkah celostna, kar pomeni, da se ne upošteva več samo členske mere in dolžine stopala, ampak upoštevamo celostno stopalo z vsemi merami. Tako ne prihaja do odstopanj pri večjih in manjših velikostnih številkah. Postopek gradiranja smo izvedli sami na podlagi baze podatkov stopal in ne v kopitarni, kot se je to delalo do danes.

Pri več variantah iste velikostne številke je še posebej pomembno, da so kopita izdelana zelo natančno. Težave se pojavljajo, ker slednje ni odvisno samo od dela, ki ga opravimo pri nas ampak predvsem od izdelave kopit v kopitarni. Želimo doseči, da je kopito, ki ga izdelamo v računalniškem programu do milimetra enako tistemu, ki ga dobimo iz kopitarne. To pa bo najbrž mogoče šele tedaj, ko bo izdelava kopit povsem avtomatizirana. Še vedno so namreč odstopanja v predelu prstov in pete, kjer je kopito ročno brušeno po šabloni.

In kako je potekalo testiranje? Izbran je bil model Tibet, ki je klasični treking čevelj za zahtevnejše pohodnike. Z izdelavo v treh variantah smo čevelj približali tistim, ki bi to radi postali in jim je bilo do sedaj onemogočeno, saj zaradi neustrezne obutve niso zmogli večjih planinskih podvigov. Posameznikom z ožjimi stopali so se pojavili žulji v petnem delu ali pa so čutili močan pritisk na prste, predvsem pri hoji navzdol, ker čevelj ni nudil zadostnega oprijema noge. Čevelj je bil preširok. Tisti s širšimi stopali pa so zadihali šele takrat, ko so čevlje sezuli, saj so čutili pritiske tako na člen, prste kot tudi nart. Kupovali so tudi dve številki prevelike čevlje, samo zato, ker jim je bil čevelj z ustrezno velikostno številko preozek čez členski del.

Ko je bil izdelan sortiment smo začeli s testiranjem. Aleš Jurca in Jurij Franko sta izdelala program, ki na podlagi podatkov optičnega merjenja stopal izpiše ustrezno velikostno številko in varianto posameznika za levo in desno stopalo posebej. Vedeti moramo, da so redki, ki imajo obe stopali enako široki in enako dolgi. Posameznike smo izbirali iz baze podatkov. S pripravljenim vprašalnikom nismo ničesar prepustili naključju. Obutev je potrebno preizkušati z nogavicami, primernimi za uporabo na pohodih, obuti in zavezati je potrebno oba čevlja. Čevlji ne smejo biti preveliki. Pomembno je, da enakomerno primejo nogo spredaj in s strani, petni del pa se mora lepo prilegati nogi, sicer se kasneje radi pojavijo žulji. Konica čevlja ne sme stiskati prstov. Slednje bi morali upoštevati tudi pri svetovanju v prodajalnah. S tem bi se najbrž izognili marsikateri reklamaciji.

Analiza rezultatov testiranj nam je pokazala še potrebne manjše popravke na modelu in računalniškem programu za izbiro velikostne številke in variante, pot pa je vsekakor prava.

Kar pa je še potrebno poudariti je, da je pri montaži teh čevljev potrebna zelo natančna izdelava. Čevelj določene velikostne številke in variante bo moral imeti vedno enak volumen. Če tega ne moremo zagotoviti je ves trud z meritvami in izdelavo kopit zaman.

Pričakujemo, da bomo spomladi v Mercator centru v Ljubljani začeli s testno prodajo obutve v opisanih variantah in z uporabo optičnega merilca.

Razvoj treking obutve v treh variantah pa je samo ena izmed aktivnosti v raziskovalno razvojni skupini. Trenutno imamo v Alpini tudi robota s katerim merimo lateralno in medialno torzijsko stabilnost ter vzdolžno upogibanje čevlja pri tekaških smučarskih čevljih. Robot je drugače postavljen na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani, kjer so se do zdaj tudi delale vse raziskave, vendar smo ga zaradi potrebe po testiranju tekaških smučarskih čevljev za dva meseca pripeljali v Alpino. Z meritvami lahko izboljšamo obstoječe stanje, služijo pa nam tudi kot primerjava po namenu uporabe med različnimi tekaškimi smučarskimi čevlji.